Joga je starodavni sistem vadbe, ki je v zahodnem svetu postal v zadnjih desetletjih vse bolj priljubljen. Pri nas se danes za vadbo joge odločajo najrazličnejše generacije. Tako lahko na jogi srečate starejše, ki si s tovrstno vadbo krepijo telo in povečujejo gibljivost, kakor zrele osebe, ki v jogi vidijo tudi duševno vadbo, vse več pa je tudi mladih, ki v hitrem tempu cenijo duševni mir, ki ga prinaša redna vadba joge.
Jogijske vaje vplivajo na duševno zdravje
Joga in vaje (asane), ki jih izvajamo imajo lahko pomemben vpliv na naše duševno stanje. Nekateri se sprašujejo, ali je joga lahko uspešna tudi v primeru psihoz, nevroz in depresij. Vaditelji joge so prepričani, da lahko z jogo premagamo in omilimo marsikatero duševno motnjo, ki je sicer ne bi znali kontrolirati.
Za psihoze se ne priporoča ukvarjanje z meditacijami in vajami za koncentracijo. Vsekakor pa lahko telesne vaje oziroma asane osebi, ki trpi za psihozami, močno koristi. Joga je lahko koristna tudi pri zdravljenju depresije, pri kateri se priporoča predvsem intenzivna telesna vadba. Če je bolnik v hudi depresiji, potem morajo biti vaje čim lažje, da mu ne predstavljajo prevelikega napora. Pri nevrotikih je jogijski način življenja lahko zelo dobrodošel, pri čemer lahko tem osebam koristi tako meditativni kakor vadbeni vidik joge.
Joga pomeni premagovanje samega sebe
Tudi ostalim ljudem, ki sicer nimajo duševnih motenj, lahko joga pomaga pri gradnji samopodobe, boljšanju samozavesti, krepitvi poguma, drznosti in drugih pozitivnih značajskih potez. Z jogo spoznamo svoje omejitve in jih tudi presežemo. Joga pomeni dolg proces osebnega dozorevanja in spoznavanja samega sebe.